Covenant of Mayors
  Covenant Newsletter July 2017  
       
 
"Energetski sektor je odločilen pri izvajanju pariškega sporazuma in tudi pri zaščiti naših državljanov"
Intervju s komisarjem za podnebne ukrepe in energijo Miguelom Ariasom Cañetejem
 
   

български (bg) - čeština (cs) - dansk (da) - Deutsch (de) - eesti (et) - ελληνικά (el) - English (en) - español (es) - français (fr) - Gaelic (ga) - hrvatski (hr) - italiano (it) - lietuvių (lt) - latviešu (lv) - magyar (hu) - Malti (mt) - Nederlands (nl) - polski (pl) - português (pt) - română (ro) - slovenčina (sk) - slovenščina (sl) - suomi (fi) - svenska (sv)

Konvencija županov že več let povečuje svojo globalno razsežnost z odpiranjem regionalnih pisarn po vsem svetu. Kakšen navdih lahko dobijo po vašem mnenju druge regionalne konvencije od izkušnje konvencije v EU?

Vse od ustanovitve leta 2008 je Konvencija županov ena od najuspešnejših evropskih pobud za podnebje in energijo, pa ne zato, ker jo je podprla Komisija in je neposredno povezana s politikami EU, ampak zato, ker jo oblikujejo mesta in za mesta v procesu od spodaj navzgor. Podpisniki EU Konvencije županov sledijo svojemu cilju, da izpolnijo svoj povprečni cilj 27-odstotnega zmanjšanja izpustov CO2 do leta 2020. Kot sem že dejal, je Konvencija županov največja urbana pobuda za energijo in podnebje na svetu in je zelo pomemben navdih za občine po vsem svetu.

Globalna razsežnost Konvencije županov se je začela s širitvijo pobude leta 2011 na države vzhodnega partnerstva EU [op. ur.: Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Armenija, Gruzija, Azerbajdžan]. Leta 2012 se je Konvencija županov razširila na južno regijo evropskega sosedstva prek projekta CES-MED. Regionalne pisarne tako delujejo s celotno podporo prvotne konvencije. Njihova DNK je enaka evropski konvenciji ter imajo enake cilje ter vrednote: celovito sodelovanje državljanov in udeležencev, lokalno lastništvo in k rezultatom usmerjen pristop za izboljšanje kakovosti zraka in življenjskih razmer v mestih. Na podnebni konferenci COP21 v Parizu leta 2015 smo predstavili Konvencijo županov v podsaharski Afriki. Danes že imamo prva mesta, ki prejemajo podporo za zmanjšanje revščine in hkrati spodbujajo dostop do energije, odpornost in nizkoogljično gospodarstvo! Zelo smo ponosni na podporo, ki jo nudimo podobnim pobudam po vsem svetu. Konec lanskega leta smo predstavili regionalne procese Konvencije v severni Ameriki, latinski Ameriki in na Karibih, na Japonskem, Kitajskem, v Koreji, jugovzhodni Aziji in Indiji. Vse te mreže bodo imele koristi od bogatih izkušenj iz EU, vključno s sodelovanjem z mesti v EU kot tudi v regiji. Vse avtonomne regionalne ali nacionalne konvencije bodo delovale pod okriljem Globalne konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, ki jih bo kot največja globalna koalicija mest, zavezanih boju s podnebnimi spremembami, podprla pri večji vlogi v mednarodnem kontekstu, hkrati pa jim omogočila, da se bodo druga od druge učile in skupaj napredovale.

Mesta imajo ključno vlogo pri tem, da svet izpolni cilje, določene v pariškem sporazumu. Konvencija županov EU ponuja okvir za strateške dolgoročne ukrepe, ki jih pripravijo in podprejo lokalni igralci. In deluje!

Odbor Konvencije županov EU, ki je bil predstavljen 10. februarja v Bruslju, bo odslej zagotavljal strateške usmeritve pobude. Kakšno sporočilo želite predati tem zavezanim voditeljem mest?

Najprej želim čestitati celotni skupnosti Konvencije županov v Evropi za vzpostavitev telesa, ki jih bo predstavljalo in ki bo stimuliralo pobudo. Člani odbora kot predstavniki podpisnikov, mest, koordinatorjev in podpornikov bodo dali obraz in usmeritev za dosego vseh kategorij podpisnikov. So ključni sogovorniki Komisije – s člani odbora sem se sestal 20. junija v Bruslju [1] – in lahko širše sodelujejo z Evropsko skupnostjo ter globalno energetsko in podnebno skupnostjo.

Urad Konvencije županov mora biti vmesnik tudi z Uradom Globalne konvencije županov, da združuje prizadevanja in pomaga zagotavljati, da se politične prioritete županov EU primerno upoštevajo v širšem gibanju. Pomembno je, da skupaj prispevamo k strateški usmeritvi Konvencije županov, se stalno prilagajamo potrebam mest in da člani Urada kot ambasadorji sodelujejo z občinami podpisnicami in občinami, ki niso podpisnice Konvencije, kot tudi z nacionalnimi organi pri podpori lokalnim in podnebnim ukrepom. Gre za konkretne ukrepe za izvajanje energetskega prehoda in vzpostavitev trajnostne rasti.

Mesta Konvencije morajo prav tako postati gonilo inovacij, pri čemer ravnajo kot "ekosistemi inovacij", ustvarjeni s sodelovanjem med mestnimi organi, univerzami in industrijo ob uporabi evropskih tehnologij in produktov. Komisija bo še naprej podpirala Konvencijo županov. Pričakujem pobudo, ki je močna od znotraj, zahvaljujoč jasnim zavezam njenih članov za leta 2020 in 2030.

Naslednji mejnik pariškega sporazuma je konferenca COP24 leta 2018, ko bodo nacionalne vlade ocenile napredek, narejen pri izvajanju pariškega sporazuma. V okviru Konvencije županov smo videli, da so mesta običajno bolj ambiciozna od svojih nacionalnih vlad na področju podnebja in energije. Kako lahko države članice še bolj podprejo ukrepe mest zlasti v luči strategije EU za energetsko unijo?

Leto 2018 bo zares pomembno leto za podnebne ukrepe: na konferenci COP24 bomo pregledali naš skupni napredek k dolgoročnim ciljem pariškega sporazuma. Leto 2018 bo ponudilo odlično priložnost, da mesta Konvencije pokažejo na svoje dosežke.

Mesta Konvencije županov so lani na konferenci COP22 že pokazala zavidljive rezultate, pri čemer so podpisniki EU zmanjšali izpuste do leta 2014 za 23 % [2]. Gradbeni sektor je prispeval največ. Gradbeni predpisi in naknadno opremljanje so zelo učinkoviti pri zmanjšanju porabe, pri čemer obenem zmanjšajo energetske stroške in povečajo vrednost nepremičnine. Kot primer: mesto Hannover v Nemčiji je zmanjšalo porabo energije za okoli 60 % z naknadnim opremljanjem javnih in zasebnih stavb, pri čemer vsako leto prihranijo 3.600 ton CO2. Druga območja, kjer smo videli, da mesta vodijo s svojim zgledom, vključujejo spodbujanje obnovljive energije, vključno z lokalnimi energetskimi skupnostmi in pametnimi rešitvami, mobilnostjo zmanjšanja izpustov in dostopom do energije na lokalni ravni. Energetski sektor je odločilen pri izvajanju pariškega sporazuma in tudi pri zaščiti naših državljanov, predvsem najbolj ranljivih, saj zagotavlja dostop do čiste in dostopne energije za vse, hkrati pa prispeva k konkurenčnosti, zaposlovanju in rasti. Evropska komisija odločno podpira mesta pri njihovih prizadevanjih za dosego teh ciljev z vzpostavitvijo ustreznega okvirja, namreč s pred kratkim sprejetim svežnjem "Čiste energije za vse Evropejce" kot del strategije za energetsko unijo.

To bo prispevalo k spodbujanju naložb, vključno z uvedbo pobude Pametnih financ za pametne stavbe in okrepljeno uporabo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter z aktiviranjem, s pomočjo EIB, zasebnih naložb v energetsko učinkovitost in prilagajanje podnebju prek inovativnih finančnih instrumentov – Zasebno financiranje za energijsko učinkovitost (PF4EE) in Instrument za financiranje naravnega kapitala (NCFF). Naj omenim konkreten korak: že delamo na ujemajoči pobudi za dostop do financiranja, h kateri k sodelovanju spodbujam mesta Konvencije, začenši s pripravami, da jim bo uspelo. Poleg tega je potrebna podpora nacionalnih vlad in regionalnih oblasti pri okrepitvi ukrepov na ravni mest v skladu s cilji energetske unije. Nacionalne vlade lahko postavijo minimalne standarde, ki lahko podprejo mesta in aktivirajo financiranje podnebnih ukrepov na lokalni ravni, pri čemer nagradijo naložbe v nizkoogljično urbano infrastrukturo, odporno na podnebne spremembe. Od tega bodo imeli koristi vsi Evropejci.

Krepitev vloge mest in potrošnikov gresta tukaj z roko v roki.

Kako vidite vlogo mest Konvencije pri izvajanju strategije EU za mobilnost z nizki emisijami?

Mesta so vodilni vir rasti, pa vendar tudi vodilni vir onesnaženosti zraka. Promet pomeni skoraj četrtino evropskih izpustov toplogrednih plinov in je glavni vzrok za onesnaženje zraka v mestih. Znotraj prometnega sektorja je cestni promet daleč največji onesnaževalec, saj je leta 2014 prispeval več kot 70 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov v prometu.

S strategijo Komisije za mobilnost z nizkimi emisijami, ki je bila sprejeta julija 2016, je odgovor Evrope na izziv zmanjšanja izpustov v prometnem sektorju nepovraten premik k mobilnosti z nizkimi emisijami. Do sredine stoletja morajo izpusti toplogrednih plinov zaradi prometa biti za vsaj 60 % nižji od tistih leta 1990 in biti trdno na poti do nič. Ko čisti zrak postaja vedno bolj redek, bodo mesta hkrati morala preiti od onesnaževanja do rešitev. Emisije onesnaževal zraka zaradi prometa, ki škodijo našemu zdravju, se morajo drastično zmanjšati brez zamude.

Mobilnost z nizkimi emisijami prinaša koristi evropskim državljanom, saj pomeni izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje ravni hrupa, manj prometnih zastojev in boljšo varnost, hkrati pa podpira delovna mesta, rast, naložbe in inovacije.

Mesta Konvencije in lokalni organi bi morali biti zgled drugim pri izvajanju te strategije z usklajenim načrtovanjem in ukrepi. Mesta že nadomeščajo potrebo po motoriziranem potovanju z urbanističnim načrtovanjem z visoko gostoto, izvajajo pobude za alternativne energije in vozila z nizkimi emisijami, spodbujajo aktivno mobilnost (kolesarjenje in hoja), javni transport in kolesarjenje ter program skupne uporabe avtomobilov za zmanjšanje zastojev in onesnaževanja.

Dober primer iz prakse podpisnika Konvencije županov je mesto Zagreb na Hrvaškem. Mesto je nadomestilo svojo floto avtobusov s 160 energetsko učinkovitimi avtobusi na čista goriva. Projekt je bistveno izboljšal kakovost zraka v mestu.

V belgijskem Hasseltu in estonskem Talinu so naredili drzno potezo in so vpeljali brezplačni javni prevoz. V Hasseltu je ukrep že postal trajnosten in v Talinu gre za zelo priljubljen ukrep, ki je doslej zmanjšal zastoje za 15 % ter privabil 9.000 novih prebivalcev, katerih plačila davka že presegajo prodane vozovnice v preteklosti.

Komisija je ponovno okrepila svoje aktivnosti v podporo bolj trajnostni urbani mobilnosti z izmenjavo izkušenj in najboljših praks (npr. prek opazovalne skupine za mobilnost v mestih Eltis), raziskavami in inovacijami (npr. v okviru Obzorja 2020 in pobud, kot so Civitas 2020, Evropsko partnerstvo za inovacije za pametna mesta in skupnosti ali Evropska pobuda za zelene avtomobile) ter usmerjeno finančno podporo urbanim transportnim projektom (npr. prek strukturnih in investicijskih skladov EU, Evropskega investicijskega sklada in programa LIFE).

Sinergije med podnebjem in čistim zrakom so jasne. Pozivam mesta Konvencije, da sprejmejo izziv in prevzamejo vodilno vlogo!

[1] Poglejte si naš članek o tem sestanku v tem glasilu.
[2] Evidence izpustov, oddane na dan 4. novembra 2016. Poročilo Skupnega raziskovalnega središča o Konvenciji županov: Dosežki pri izpustih toplogrednih plinov in projekcije, predstavljeno bo na konferenci COP22.

 
     
    >> Covenant Monthly Newsletter July 2017 <<
(0 visits )
 
     
Find us on:
Twitter Facebook
Covenant of Mayors
  The sole responsibility for the content of this newsletter lies with the Covenant of Mayors Office. It does not necessary reflect the opinion of the European Union. The European Commission is not responsible for any use that may be made of the information contained therein. The Covenant of Mayors was set up with financial support of the European Commission and consists of five associations of European local authorities: Energy Cities, Climate Alliance, Eurocities, CEMR, Fedarene, and ICLEI Europe.

Subscribe / Unsubscribe to this newsletter.
European Union  
 
Covenant of Mayors